Prižiganje nagrobnih sveč je običaj, ki nam omogoča, da se povežemo s pokojnikom, in vrhunec doseže ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembra. Luč, ki gori, ima poseben pomen, saj simbolizira dejstvo, da spomin živi in še vedno močno gori. V današnji objavi se bomo dotaknili teme, zakaj čez celo leto prižigati sveče za preminule, in ne samo za 1. november.
Lažje soočanje z izgubo
Prižiganje sveče je eden od načinov, da pokažete, da se nekoga spominjate. Ta majhna gesta lahko v času izgube pomeni zelo veliko, tako za vas kot tudi za najdražje. Veliko ljudi pa se ob tem počuti bolj povezano s pokojnikom, čeprav ga ni več fizično ob njih. S prižigom sveče boste povedali, da mislite na njega in ga nikoli ne boste pozabili. Pomirjeni boste. Obisk groba in prižig spominskih sveč pa je lahko v veliko pomoč pri soočanju z izgubo.
Izkazovanje spoštovanja
Prižig sveče je pomemben korak k izkazovanju spoštovanja do izgubljene ljubljene osebe. Če ste na primer izgubili družinskega člana, morda ne boste imeli veliko besed za ožjo družino, vendar želite, da vedo, da mislite nanje in spoštujete pokojnika. Pri tem vam pomaga sveča. Če je število sveč na grobu pokojnika večje, lahko to družini da vedeti, koliko je ta oseba pomenila drugim, in da tudi oni mislijo nanjo.
V današnjem času ima prižig sveče vse večji pomen kot le to, da je običaj, ki ga 1. novembra opravljamo vsi. Prižig pa ni omejen zgolj na grob pokojnika, vendar se vse več posameznikov odloča, da svečko prižgejo doma, na okenski polici, ob sliki pokojnika, na vrtu ali drugih poljubnih mestih. Prižig sveče ne le, da nas pomiri, ampak tudi ohranja spomin in nam lahko pomaga prebroditi težke čase izgube.
